Pogosta vprašanja za vse neodločne

with No Comments

V spodnjem prispevku smo skušali odgovoriti na nekaj najpogostejših vprašanj in pomislekov. Če imate še kakšno vprašanje, pa nanj ne najdete odgovora, nas kontaktirajte na info@zverinice.com, kontaktirajte prek zasebnih sporočil na naši FB strani ali na FB strani dogodka.

 

  • Katerega dihurja lahko prijavim na razstavo?
    Na razstavo lahko prijavite vse dihurje. Rodovnik, poreklo, “fancy” ime, veze, … niso potrebni za sodelovanje.
    Na dogodku ne morejo sodelovati le dihurji, mlajši od treh mesecev in breje samice.

 

  • Ampak, moj dihur “ni razstavni material”, zato se mi ga “ne splača” prijaviti.
    Vsak dihur je “razstavni material”. Saj vemo, da je vsak najlepši! 🙂
    Dihurji so na razstavi razdeljeni v več kategorij – po starosti, po reproduktivnem statusu, če je prijavljenih dovolj, tudi po spolu, dolžini dlake in po barvi.
    Na Dihurčkovem dnevu bodo dihurji zagotovo razdeljeni v kategorije “junior” (do enega leta starosti), “adult” (odrasli, nekastrirani), “senior & handicaped” (starejši od štirih let in dihurji, ki jim “kaj manjka,”) in “kastrati”.
    Od števila prijavljenih dihurjev je odvisno, če jih bomo potem delili še na samce in samice, kategorijo kastratov na tiste, ki so kastrirani kirurško in tiste z implantatom, pa po barvah …
    Naj povemo, da je med prijavljenimi že kar nekaj “navadnih” dihurjev, med drugimi posvojenec iz Tvoruma, ki mu (poleg vseh koleščkov v glavi) manjka tudi eno uho, nekaj posvojencev iz našega društva, dva od oskrbovancev Tvoruma, … Skratka, razstave se res lahko udeleži čisto vsak dihur.

 

  • Ali bodo dihurji, ki bodo zmagali dobili kakšne nagrade?
    Nagradili bomo po tri najbolše v vsaki kategoriji, izbran bo najlepši dihur razstave (BIS) in najlepši dihur “nasprotnega spola kot zmagovalec” (BOS). Posebno nagrado imamo za najstarejšega dihurja na razstavi.
    Vsi nagrajeni dihurji bodo prejeli rozetke, diplome, praktično nagrado, dihurja, ki bosta osvojila BIS in BOS naslov, pa bosta prejela tudi pokal.
    Prav tako bodo nagrajeni zmagovalci zabavnih iger.

 

  • Ampak, prijavnina je 10 EUR!
    Če se vam zdi, da “boste vrgli stran” tistih 10 (8 za člane Društva Zverinice) EUR kolikor znaša prijavnina, ker “vaš dihur ni razstavni material” – z zneskom prijavnine imate pokrito vstopnino za dve osebi (sicer 2 eur/odraslega), klinični pregled, ki vključuje tudi pregled ušes (cena sicer cca. 20 eur), od sodnikov boste pa prejeli tudi komentarje o samem dihurju. Za primer navajam nekaj komentarjev, ki sem jih jaz napisala na razstavah – o teži (presuh, predebel), o dlaki (presuha, lepa, mastna, …), o zobeh (nasvet o tem, da bi bilo dobro dihurja peljati na čiščenje zobnega kamna, nasvet o tem, da bi bilo dobro konkreten zob(e) iti pokazat stomatologu), nasvet o tem, da bi bilo dobro dihurju vstaviti, komentar o tem, da bi bilo tvorbo na koži dobro iit pokazati veterinarju, komentar o dolžini krempljev (predolgi, prekratki), …
    Tako da ne bojte se, tudi če vaš dihur ne osvoji nobene nagrade, se vam bo znesek prijavnine izplačal.
    Da ne pozabim omeniti, vsi prihodki od razstave bodo namenjeni dihurjem, ki potrebujejo pomoč, oz za naše izobraževalne projekte in materiale.

 

  • Ne znam izpolniti prijavnice, ne vem kakšne barve je moj dihur.
    Poščjite nam fotografijo svojega dihurja na info@zverinice.com, kontaktirajte prek zasebnih sporočil na naši FB strani ali na FB strani dogodka in bomo skupaj določili kaj morate obkljukati.

 

  • Jaz nisem za “te štose“. Razstave so mučenje živali …
    Jaz tudi nisem “bila za te štose”, pa sem sedaj mednarodna sodnica in organizatorka razstave.
    Razstave dihurjev niti slučajno ne spominjajo na tisto sliko, ki jo imate v glavi ob besedni zvezi pasja razstava. Nobenega tupiranja, feniranja, pudranja, lakiranja … Največ kar je potrebno je krajšanje krempljev nekaj dni (7-5) pred razstavo, čiščenje ušes nekaj dni pred razstavo in potem še na dan dogodka ter če se vam res zdi potrebno, kopanje dihurja nekaj dni pred samim dogodkom. In to je to kar se tiče nege in lišpanja.
    Res nekateri lastniki razstave vzamejo bolj zares kot drugi – ponavadi vzreditelji, ki svoje vzrejne dihurje prijavijo, ker želijo od sodnikov dobiti neodvisno mnenje, saj vemo, da je vsak dihur za svojega lastnika najlepši, zato je včasih težko biti objektiven – še vedno pa so razstave predvsem družaben in zabaven dogodek.
    Na spletni strani si lahko preberete tudi Uršin vtis s prve razstave v Budimpešti in moj lanskoletni zapis z razstave v Pragi.

 

  • Jaz nimam “tega playpena” in zato nimam dihurja kam dati.
    Playpeni oz. ogradice so za na razstavi res priročni, saj ima v njih dihur dovolj prostora za gibanje, pa še pobegniti ne more.
    A to, da playpena nimate, vsekakor ni razlog, da ne morete na razstavo. Res ni dovoljeno, da so dihurji med razstavo (cel dan) nameščeni v majhnih transporterjih, lahko pa s seboj prinesete malo večji transporter (prej nam pošljite mere, da na samem dogodku ne bo slabe volje), manjšo kletko, dihurja imate seveda lahko tudi na povodcu.
    Opcija je tudi, da ogrado kupite. Ne bo vam prišla prav le za na razstavo, primerna je tudi za na izlete, piknike na vrtu, namesto druge kletke za na vikend, … Kvalitetne kovinske playpene lahko naročite pri Livi (NFD), se pa pravočasno pozanimajte ali jih ima na zalogi. Povsem primena, še posebej za ne zelo razgrajaške dihurje, je tudi platnena ograda ali večji platnen boks (npr. takle).
    Sama sem platneno ogrado iz zgornje povezave uporabljala lani, ko sem imela leglo in prvih nekaj tednov se je obnesla odlično. Ko so mladiči nekoliko zrastli, pa so jo z mamino pomočjo kar precej obdelali in seveda so kasneje potrebovali tudi več prostora. Vsekakor pa je bil nakup vreden denarja.
    Na razstavi bo za izposojo na voljo tudi omejeno število kletk.

 

  • Kako pa sodniki sploh ocenijo kateri dihur je (naj)lepši?
    Ocenjevanje je seveda vedno subjektivno, vseeno pa obstajajo kriteriji, ki se ocenjujejo.
    Sodniki gledajo obliko in proporce telesa, okostje, ocenjujejo kondicijo, obliko, simetrijo glave, postavitev, obliko, velikost, čistočo oči in ušes, držo med hojo, obliko, velikost, mišice nog in šap, kremplje, število prstov, rep, stanje kože, kvaliteto, enovitost, čistočo, barvo in vzorec kožuha in dihurjev karakter. Maksimalno število dobljenih točk je štirideset, za manjše napake in odstopanja se odšteje pol točke, za večje napake pa po ena točka pri posameznem krietriju.
    Pri ocenjevanju se upošteva starost, spol, reprodukcijski status (intakten, kastriran, z implantom) dihurja in letni čas.

 

  • Moj dihur ne zna pozirati. Ali morava trenirati razstavno pozo?
    Ne.
    Dihurja sodniki ocenjujejo med stojo in hojo na sodniški mizi, primejo ga v roke, vsekakor pa ni potrebna razstavna stoja. 🙂

 

  • Nekateri imajo veze, poznajo sodnike, njihovi dihurji bodo gotovo ocenjeni bolje!
    Ravno zato, da bi se izognili takim obtožbam, smo za prvo razstavo namenoma izbrali sodnici, ki nista iz Slovenije (Maša že več let živi na Danskem).
    Poleg tega je sojenje je anonimno. Sodniku dihurja preda vodja razstavnega kroga, ki ga vzame iz transportnega boksa, ki je označen le s tekomovalno številko.
    O dihurju, ki ga ocenjuje, sodnik ve le to kar je zapisano na ocenjevalnem listu – tekmovalna številka, starost, spol, reprodukcijski status in morebitni zanznamki povezani z zdravstvenim stanjem oz. veterinarsko oskrbo (npr. – obrito mesto na hrbtu zaradi vstavitve implantata, zob je bil veterinarsko odstranjen zaradi poškodbe, obrito mesto na šapi zaradi odvzema krvi, …).
    Sodnik pred začetkom sojenja nima kontakta z dihurji, ki sodelujejo na razstavi.
    Sodniki tudi ne ocenjujejo svojih dihurjev, oziroma dihurjev iz svoje vzreje.

 

  • Bojim se, da se moj dihur na dogodku ne bi česa nalezel.
    Na dogodku kjer je pristno večje število živali in ljudi, seveda obstaja večja možnost za prenos določenih bolezni.
    Organizatorji se bomo maksimalno potrudili, da to možnost čim bolj zmanšamo. Prav s tem namenom bo vse sodelujoče dihurje pregledal veterinar in tiste, ki bi kazali morebitne znake bolezni, izključil iz dogodka.
    Med ocenjevanjem se ocenjuje vsakeg dihurja posebej, med vsakim ocenjevanim dihurjem sodnik zamenja podlogo na ocenjevalni mizi / jo razkuži in si razkuži roke. Prav tako se med vsakim dihurjem razkužuje tudi vodja kroga.
    Poskrbeli bomo tudi za razkuževanje površin po katerih bo hodilo več dihurjev – “proga” in ovire za agillity in slalom, podloge v fot kotičku.
    Vsakega obiskovalca in sodelujočega bomo prosili, da brez dovoljenja lastnika ne prijema tujih dihurjev, na to bodo opozarjali tudi naši redarji in poskrbeli bomo za napise.

 

  • Kaj pa veterinarske zahteve?
    Kar morate urediti pred dogodkom – tudi, če se bo dihur udeležil le zabavnih iger, oz. pride z vami le kot obiskovalec – je cepljenje, čipiranje in potni list. Potrebno je imeti veljavno cepljenje proti obojemu – steklini in pasji kugi. Dihur mora biti čipiran in imeti potni list.
    Če dihur še nikoli ni bil cepljen proti steklini, je danes (12. 1.) zadnji dan, da to uredite. (prvo) Cepljenje proti steklini je namreč veljavno šele 21. dan od cepljenja. Če je dihur že bil cepljen, pa mu je cepljenje poteklo, pa imate čas, da to uredite enkrat pred dogodkom.
    Vse dihurje bo pred vstopom na dogodek pregledal naš veterinar. Če bo ocenil, da dihur kaže znake bolezni ali je v tako slabi kondiciji, da se dogodka ne more udeležiti, bo vstop zavrnil.

 

  • Ampak jaz dihurja nočem cepiti proti steklini!
    Cepljenje proti steklini za dihurje, ki ne potujejo izven Republike Slovenije res ni obvezno. Vendar zaradi zagotavljanja maksimalne varnosti Veterinarska uprava zahteva tudi cepljenje vseh dihurjev, ki sodelujejo na javnih prireditvah.
    Z dihurjem, ki je cepljen proti steklini, torej lahko potujete prek meje in lahko se boste z njim udeležili tudi drugih dogodkov.
    Seveda razumemo, če ga ne želite cepiti, ampak žal je to za sodelovanje obvezno.

 

  • Kdaj se pa sploh začne razstava?
    Dogodek bo potekal v soboto, 3. 2. 2018, v Konjeniškem centru Celje.
    Registracija za sodelujoče dihurje na razstavi se začne ob 8.00 in traja predvidoma do 9.30. Ob 10.00 se predvidoma začne prvi del ocenjevanja in dogodek se odpre za obiskovalce.Podrobnejši (predviden) urnik:
    8.00-9.30: Registracija za razstavljalce
    10.00: Odprtje dogodka za obiskovalce
    10.30 – 12.00: Ocenjevanje (razstava)
    12.00 – 13.00: Odmor za kosilo
    13.00 – 15.00: Nadaljevanje ocenjevanja
    15.00 – 16.00: Predavanje o koronavirusnih okužbah pri belih dihurjih (doc. dr. Joško Račnik)
    17.00: Razglasitev rezultatov (zabavne igre, razstava)
    18.00: Predviden zaključek dogodka
    10.30-17.00: Spremljevalni program (stojnice, foto kotiček, tombola, zabavne igre) bo potekal sočasno z razstavo

 

  • Kaj moram prinesti s seboj?
    Dihurja, njegove dokumente (potni list), transportni boks, vodo, hrano, kakšno posteljico, posip za stranišče ali plenične podloge, kletko, playpen (ogrado), kakšno igračko, povodec, kakšno manjšo vrečko za odpadke, papirnato brisačo, robček, … Skratka, vse kar potrebujete vi in vaš dihur za udobno preživet dan.

 

  • Kje bo sploh potekal dogodek?
    Dogodek se bo odvijal v pokriti jahalnici Konjeniškega centra Celje. Prostor bo morda nekoliko hladnejši, zato se oblecite primerno. Prostor je zaprt (z vseh strani), poskrbeli bomo za ogrevanje, zagotovo pa v njem ne bo prevroče.
    Če bo zunaj zares mraz, bomo organizatorji našli alternativno rešitev – npr. bo razstava potekala v katerem od manjših prostorov konjeniškega centra, ki jih je lažje ogreti kot veliko jahalnico.
    Na lokaciji sta tudi kavarna in restavracija, tako da bo mogoče popiti kavo in ostale pijače, nekaj malega pojesti, po dogovoru pa bodo na voljo tudi kosila.
    Seveda so na lokaciji na voljo tudi wc-ji in tekoča voda 🙂
    Več informacij o lokaciji najdete na spletni strani Konjeniškega centra Celje.

 

  • Kateri dihurji se lahko prijavijo na vzrejni pregled?
    Na vzrejnem pregledu lahko sodelujejo vsi intaktni (nekastrirani) dihurji obeh spolov, ki nimajo vzrejne prepovedi (s strani vzreditelja, društva, zavetišča, druge organizacije), so starejši od šest mesecev in označeni z mikročipom.
    Pirporočeno je, da lastniki čim bolje poznajo linije iz katerih ti dihurji prihajajo, saj le na tak način lahko zagotovijo najboljše za njihove potomce.
    Vsi samci, ki sodelujejo na vzrejnem pregledu morajo biti v fazi gonitve, oba testisa morata biti spuščena.
    Preden se dihurji udeležijo vzrejnega pregleda, moraj opraviti temeljit veterinarski pregled, ki naj poleg kliničnega pregleda zajema tudi rentgenogram oz. ultrazvočno preiskavo notranjih organov, srca, ekokardiogram in krvne priskave. Veterinar naj izpolni in podpiše obrazec o opravljenem zdravstvenem pregledu, ki ga je potrebno priložiti* pri prijavi na vzrejni pregled.
    *Zaželjeno je, da se zahtevan veterinarski pregled opravi pred samim vzrejnim pregledom. Glede na to, da vzrejni pregled tokrat organiziramo prvič in da je bil termin objavljen relativno pozno in da nekatere preiskave zahtevajo britje dlake (kar je nezaželeno na razstavah), tokrat izjemoma veterinarsko dokumentacijo sprejemamo tudi naknadno, po zaključeni razstavni sezoni.
    Seveda, dokler ne zagotovite zahtevanega veterinarskega spričevala, ne boste prejeli potrdila o opravljenem vzrejnem pregledu.

 

  • Kaj je sploh “poanta” tega vzrejnega pregleda, “kdo ste vi” in “kaj se greste“?
    Vzrejni pregled za dihurje seveda ni obvezen s strani zakonodaje.
    Za organizacijo vzrejnega pregleda smo se v Slovenskem društvu ljubiteljev dihurjev odločili, ker želimo izboljšati stanje vzreje v Sloveniji, zdravstveno stanje populacije dihurjev in izboljšati njihovo dolgoživost.
    Eden od ciljev našega društva je tudi ureditev odgovorne vzreje in izbira dihurjev, ki so primerni za razplod je temelj za to.
    Vzrejni pregled zajema veterinarski del, pri katerem se izločijo dihurji z (večjimi) zdravstvenimi težavami (npr. kriptorhidi, dihurji z obolenji srca, …) in fizičen pregled dihurja s strani sodnika, ki presodi ali je dihur karakterno in fizično med boljšimi predstavniki svoje vrste in zato primeren za nadaljno vzrejo.
    V Društvu smo pričeli z vodenjem registra dihurjev, ki imajo opravljen vzrejni pregled in ustrezajo merilom za odgovorno vzrejo. Priporčali bomo le vzreditelje, ki ustrezajo kriterijem za slednjo.